Po razorih so racale vrane, v hosti so na ves glas peli ptički, sonce je sijalo, lep dan je bil. je mencal in iskal, kako bi rekel, naposled je zinil: »Gospodar, za žensko vem, ki bi me marala.« »Ponjo pojdi, čas je pravi; če se ženijo ptički, zakaj se ti ne bi?«