»Vstal bom, ko mi vsaj malo odleže,« je dejal brivec in si uredil lase. Za njegovim hrbtom je napravil sosed križ z roko po zraku in se spogledal z Zakotnikovimi očmi, kakor bi hotel reči: Revež! je bilo neprijetno. »Kaj neki je tem ljudem, da so taki?«