Ni čudno, da se je Nacetu včasih zazdelo, kakor da je na Trlepovini malo pretiho, preenolično. Ampak njegov zakon je bil prelep in premlad, da bi se ga domotožje moglo trdno oprijeti. Ko pa je še tisto zimo ugasnil bolni brat in mu zapustil posestvo, je planilo v Naceta novo življenje.