Olajšan in skoraj pomirjen je dvignil glavo in se oddehnil, kakor bi mu bilo težko, žuleče breme zdrsnilo z ramen. Pokojnejši pogled je pobožal prijazno domačijo. Solnce je bilo spolzelo do Višenjskih hribov in je teklo z zlatom posuto pot na veselo polje in dremavo hosto, v visokih bukovih in smrekovih vršičkih šelestečo skrivnostno večerno pesem, je oblilo v cvetoči sadni vrt posajeno hišo, da je zažarela z mahom porastla streha in so zagorela lepo umita okna.