Na pragu ga je srečala brhka bolničarka in je sklenila debele roke v začudenju in usmiljenju: »Ampak, gospod: če bi se vam obrnilo na slabše, kar brž pridite, da ne bo prepozno!« pa je zamahnil s slabotno roko in je bežal, bežal v zeleno hosto vonjavih smrek in v mili sijaj toplega domačega solnca.