Brez tebe ne bi sijalo to krasno solnce; ne bi pihljale te božajoče sapice; ne bi dehtele vse te nežne cvetice ‒ in v mojem presrečnem srcu ne bi rajalo toliko nezaslužene radosti! Dà, zame si blag genij ‒ svetnica si, ki te molijo vse moje hrepeneče misli, drhtijo k tebi vse moje mlade pesmi! Glej, in ‒.« »Oprosti,« ga je ustavila, »ne govoriva tako!«