Jaz pa se zgrabim za vrata in kašljam in loputam kakor bi bil doma, kašljam in se sopeče oddihujem. ‚Kaj pa je,?’ priplava gospa, lepa gospa, gospa, svečo drži nad glavo, da ji širok rokav počene pod pazduho ‒ elejson, taka roka! ‒ in naju čudno gleda. Pobegnil bi bil rad, pa si nisem upal izpustiti vrat, tako me je vil kašelj.