Uboga je živela po tistem znamenitem pismu v silnih skrbeh in težkih dvomih. Zakaj vsa njena sreča, po omamni prijateljevi ljubezni razdražena čutnost, je blazno hitela za zapeljivim, ki je bil prvi zažgal bogati dar na njenem čistem žrtveniku; njeno prirodno čisto žensko srce pa je sanjavo žejalo po veliki in neoskrunjeni ljubezni, ki bi jo ji mogel nežno dati samo pesniški Francè. Ali dijak jo je samo zvesto oblegal in molče oboževal.