V samoti in skoraj pravi brezdelici je pletla in zvitorepila proti gospodarju in vsemu svetu. Pomisleke, ki jih je poprej še imela, je počasi udušila in se odločila, da bo nosila svoje vezi samo tako, kakor in dokler bi ji ravno kazalo. , ki ji je bil moški kakor vsak drugi, samo pripravnejši in prijetnejši, ker je bil neumnejši in lepši od drugih, je v odlomkih, ki si jih je sproti izmišljala, povedala ginljivo povest svojega detinstva in deklištva.