‒ Vsak večer jih je drhteče poslušala, vsak večer je tiho jokala, ko so veselo in utihnili v dognanem nočnem miru srečne doline. Iz bližnje hoste se je strahotno drl zlovešči skovir, v grapi pod hosto je krvoločno zavijal ponočujoči, mimo njenega okna in okoli zidanice so se podili v širokih, neslišnih vrtincih nemirni netopirji, njeni edini nočni vasovavci. Ali tudi fantje so počasi zavohali samotno dekle.