nova beseda iz Slovenije

Ivan Zorec: Pomenki, poved v sobesedilu:

Mehak smehljaj je nežno rastel, ko je sedla na široko klop pred belo zidanico in počivajoče sklenila roke v mladem naročju. Gledala je po vriskajočih gričih, posejanih z belimi pikicami zidanic in cerkvic, ki so se pasle v popoldanskem solncu kakor krotke bele ovčice na prisojnih zelenih obronkih in rebrih, spuščajočih se v zameglene doline; zatišne rokave in skrite doline so prepregali ozki potoki; označevale so jih krivuljaste črte temnih vrb in košatih jelš, a po sredi dolge, široke doline se je vila reka in je izginjala, izginjala za postoj kratkih nemirnih in hrepenečih misli v belem in z rdečimi strehami pokritem zidovju malega mesta. ‒


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA