nova beseda iz Slovenije

Ivan Zorec: Pomenki, poved v sobesedilu:

Iz oči se ji je umaknil hudobec, na lepem, zdravem licu je zacvetel miren, čist smehljaj. Mehak smehljaj je nežno rastel, ko je sedla na široko klop pred belo zidanico in počivajoče sklenila roke v mladem naročju. Gledala je po vriskajočih gričih, posejanih z belimi pikicami zidanic in cerkvic, ki so se pasle v popoldanskem solncu kakor krotke bele ovčice na prisojnih zelenih obronkih in rebrih, spuščajočih se v zameglene doline; zatišne rokave in skrite doline so prepregali ozki potoki; označevale so jih krivuljaste črte temnih vrb in košatih jelš, a po sredi dolge, široke doline se je vila reka in je izginjala, izginjala za postoj kratkih nemirnih in hrepenečih misli v belem in z rdečimi strehami pokritem zidovju malega mesta.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA