V oči ji je sedel ponižen smehljaj. Odkod ji je privasoval smeh, ko bi se morala jeziti, odkod ta čudna vdanost? O, saj ni bil smehljaj, in bila vdanost: ‒ bila je le luč vesele, maščevalne, prav žensko zvite in odrešilne misli, ki ji je na mah pokazala pot.