Z onemoglima rokama si je pokrila zardeli obraz in ni prav vedela, ali naj bi ihtela ali se smejala. Kaj ni to neznansko čudno: ‒ tale mož, ki ni z nikomer prijazen, pa ...? Z eno roko ji je božal mehko lice, kolikor ga niso zakrivale njene rahlo se umikajoče roke, in gladil s čela, z drugo pa ji je spretno odpenjal napeti oprsnik, da je sramežljivo zakipela prenežna belina mladostno krepkih nedrij.