Prav je, da ju jo vzel k sebi oče, ki bo morda bolje vedel, kaj jima je treba!« Ampak je vila roke, norela in tulila okoli doma in po vasi kakor, ki ji vzameš mladiče iz gnezda. Njena materinska žalost je bila tako neponarejena in prava, da se je žena začela smiliti tudi tistim, ki so bili dozdaj kaj hudi nanjo.