Velika in bogata, da bi dejal, ni bila, vendar dobra in lepa, skrbno udelana in vsa vkup, ne z njivami in lazi razmetana kakor mnoge druge večje in manjše stiške kmetije.
Francè, nekaj čez dvajsetleten, zdrav in močan fant, se je pametno zagledal vanjo, še bolj nemara pa v čedno, osemnajstletno edino Poberetovo hčer.
»Ha,« se je tiho menil s prijetno mislijo, »če Poberè ne bo trmoglavil in pater opat ne prehudo branil, bi se kaj lepo dalo priženiti ...«