»Saj se ne zakesnim preveč,« je spotoma mislil; »očetu, kajpa, povem po pravici, kam sem še skočil, pa bo dobro.«
Poberetova domačija je bila v rebri nad samostanom. Velika in bogata, da bi dejal, ni bila, vendar dobra in lepa, skrbno udelana in vsa vkup, ne z njivami in lazi razmetana kakor mnoge druge večje in manjše stiške kmetije.