Na smrekah so vpile vrane, z na so se zaganjale srake in izdajale: »Lej ga, lej ga!«
Že prileten mož, ki zaradi vranjega in sračjega vrišča nemara ni slišal kočije, je zdajci iz gošče stopil na cesto in obstal, kakor bi ga ukopal: ustrašil se je pa že tako, da mu je, ki ga je tiščal pod suknjo, na tla.