»Bog včasih vzame z eno roko, zato pa vrne po svoji previdnosti z obema rokama, vrne, ker je pravičen in dober. Pred šest sto in petdesetimi leti je bila menihe v ta kraj privedla; vemo, verujemo, da jih ne bo pustila v sramoti in pregnanstvu: pride čas, ko se beli menihi vrnejo v našo lepo Stično, da bi spet služili Bogu in da bi z besedo in dejanjem pomagali ljudstvu ...«
Stiška cerkev, kakor je bila stara, še ni slišala takega joka.