Več let je v daljnjem tujem mestu imel imenitno službo: a ko je preteknil skoraj že vse, je obupal in primotoglavil v domače kraje.
»Še rad steče pod tisti, kjer se je izlegel,« je čustvoval in občudoval potlej, travnik in hoste, vasi in ljudi. »In ko človeku vse odneha, naposled le spozna, da bi bilo najlepše doma.«