Patru opatu je ob srcu bilo hudo, da je kakor z uma taval po samostanu in po polju. Bolečina se je še shujšala, ko mu je brat Inocencij baron Taufferer, profesor na ljubljanski gimnaziji, že čez nekaj dni poslal glas, da samostanu res že bijó zadnje ure.
»Pa se zgódi volja božja!« je v svoji kapelici pokleknil pred tabernakelj in se tiho zjokal.