» Bogu, da cesar še ni razpustil tudi naših belih menihov!« je naposled našel spravno misel. »Stična nam je res edini kraj, odkoder dobomo pomoči, ko nam je le prehudo,« je skesano mislil na sovražne besede, ki so se mu izmikale od zdrahi s patrom opatom. »V Stično stopim,« je razodel in Tonetu, »samo pater opat zdaj lahko pomaga, da ju precej dobomo domov.«