»Do zdrsni,« je brž poklical Matevžka, »teci, a spotoma se mi spet ne nacejaj, brž brž pozvej, kje sta fanta!«
Matevžku je bilo močno čez glavo, če ga je kdo spominjal tistih vešč v Kuščarjeku. Nemilo ga je dregnilo tudi zdaj, zato se je kar obrnil in precej šel.