»Mladina se budi,« je sam vase mrmral, »ljudstvo podira oltarje starih malikov, lepega, novega dne vstaja.«
Slebè je molčal, nejevoljen je bil sam vase in kakor sram ga je bilo, ker je tako mirno gledal, ko ga je ob dijaškem metežu roka srbela, da bi udaril, udaril.
V mestu sta gospoda potlej šla svojo pot, Slabè pa svojo.