A še preden se je z ujetnikom vračal v mesto, so dijaki zvedeli, kaj preti njihovemu tovarišu, in so med velikim hruščem in truščem privreli pred Ljubljanska vrata, da bi se zanj udarili, če bi bilo treba, tudi z biričem, in s hudičem, kakor so vpili in pretili.
»Ali nisem rekel, da so še močno krvavi pod kožo?« se je smehljal in zadovoljno gledal po bojevitih mladih ljudeh. »Tudi ob kmečkih uporih so prav zmogli in podrli največ graščin.«