Iz dolinskega kota na levi strani je zableščalo belo zidovje stiškega samostana, v rdečem zvoniku je jeknil zvon.
Prijatelja, ki se jima je pogled uprl tja gor, sta se molče spogledala. Skoraj tja do Glogovice nista mogla umakniti pogleda, ki je božal stiško okolico in drsel po umno obdelanem meniškem polju.