»Le potrpi, mokrote je še nekaj v, da ti duša spet leže počez.«
»Za te krščanske besede, vedečni, ti rad povem, da se vse noči sanja o tebi, podnevi pa od nepočakanosti brska in milo kokljà kakor koklja, ki se ji hudo mudi na gnezdo.«
» ni vešča, na miru mi jo pusti!« ga je nejevoljno dregnil v rebra, da je možiček skoraj omahnil po tleh.