Francè se je po večerji in molitvi potrt splazil v, zaspati pa vso noč ni mogel, hude skrbi so mu dramile vroče oči. V dolini ob Témenici so peli ponočujoči fantje, iz Žubine so se jim z ukanjem oglašali vrstniki, na hruški za je strašil.
»Škoda, Matevžka bi bil moral počakati, on bi bil opravil bolje,« si je očital.