Zravnaj, kar si skrivil, prej ne pojdeva, še odkimati bi sicer nama utegnil - zameril si se res zadosti.«
Francè se je po večerji in molitvi potrt splazil v, zaspati pa vso noč ni mogel, hude skrbi so mu dramile vroče oči. V dolini ob Témenici so peli ponočujoči fantje, iz Žubine so se jim z ukanjem oglašali vrstniki, na hruški za je strašil.