Kaj misliš, da te bom zdaj jaz za ušesa vlekel tja kakor prašiča iz hleva? Zravnaj, kar si skrivil, prej ne pojdeva, še odkimati bi sicer nama utegnil - zameril si se res zadosti.«
Francè se je po večerji in molitvi potrt splazil v, zaspati pa vso noč ni mogel, hude skrbi so mu dramile vroče oči.