Krava do drugega dne še ni storila, Slabeta je bolj in bolj skrbelo.
»O, da se prej nisem spomnil!« je Matevžek poskočil in si segel v žep. »Nà tole podobico, blagoslovljena je nalašč za živinčad, v žrelo je porini kravi, da jo požre, pa bo kmalu in vse srečno.«