Matevžek je dobro vedel za zdraho med in Francetom in za srčne bolečine tudi Nogrškega; opravljivi Stičani so mu ondan vse to razodevali na dolgo nit, dokler jih je poslušati hotel.
»Ne do, do mi je stopiti,« se je Matevžek menil sam s seboj, ko je drobencal v Stično in vso pot svedral zvite nakane, kako bo iz pulil veliko skrivnost.