Po teh besedah je s korcem vode trikrat oblil neznatno rano, se obrnil in tiho zmolil očenaš.
Fantičku se je vse vkup zdelo strašno imenitno, nič več se ni cmeril, le v Matevžka je strmel. Preden je spet stekel na pašnik, da bi se pohvalil med vrstniki, mu je dala tisto mleko, ki ga Matevžek ni bil maral.