Srce, pravi sama, ji uhaja in uhaja le v Mali, a molitve, tudi tega ne taji, so ji polne vzdihov do Matere Božje, da bi se oče in opat preveč ne upirala tej zvezi ...
Take in še druge vesele misli so ga obletavale vso pot, da je, ko je prisopihal iz hoste pod Gradiščem, skoraj zaukal in stegnil roke, kakor bi hotel pozdraviti in objeti Poberevino, ki ga je prijazno gledala iz sončne bleščave.
»Ali se bo začudila!« se je smehljal in skoraj tekel po peščeni stezi, ki se je položno spuščala v Stično.