Liže se gradu, boji se ga upirati se mu ne upa ... O, kje so časi, ko je kmet še imel srce, da se je moško upiral in gradove podiral!«
»E, kmet je tačas bil mož, strada in glada, če ga ni Bog tepel s točo ali sušo, skoraj poznal ni; zdaj ga beda kroti in hromi in mu ponižuje srce in veže roke.«