»Molči, prosim te!« je pater Herand godrnjal. Ali pater ga ni poslušal; govoril je kakor sam s seboj: »Le kdo našega patra opata! Saj ga je od vsega hudega že sama kost in koža, skrb in molitev in delo ‒ še jesti siromak ne utegne in spati ne več, tako se žene!«