»Strašna, divja pustinja, povsod sama, grozna in nevarna, da se je še domačini bojijo, kakor si sam slišal!« »Jaz se je ne bojim, ker verujem, da sem povsod v božjem varstvu!« se je pater Herand upiral.
A pater je kar svojo pot dalje tožil: »Le kaj ti je pičilo oglejskega očaka, da je izbral prav to puščo in nas poslal semkaj?«