Ko je ostal sam, je stopil k oknu, pogledal na dvorišče in je nad ljudi, ki so se mastili še z ostanki večerje in ožemali vinski, dvignil roko za blagoslov, rekoč: »Mirno noč in srečno zadnjo uro nam dodeli, o Gospod!« Ostal je ob oknu in se zamislil v tihi pogovor z in s samim seboj ... Pater Herand in pater sta sedela na razgrnjenem otepu slame, ki jima je bila za posteljo kar na tleh.