In nekoliko ga je res plašila ponočna pot skozi neznano hosto, nekoliko se je pa tudi bal zamere, če bi odklonil vabilo. Tako se je lepo vdal in šel z vsem spremstvom v gradišče, ki je z griča pazno gledalo v eno stran po cesti ob ljubljanski močvari in v drugo proti gori. Bilo je večje poslopje, pokrito s škrilmi, da se ob napadu ne bi dalo zažgati z metanjem gorečih plamenic.