Prav tačas je v strmem bregu za gostim grmom nad potjo, ki je lezla na grad, čepel Hotimir, gledal na vas in pazil. Bil je velik, klen mladenič, star dobrih dvajset let. Sivi suknjič iz domače volne mu je kar pokal na širokem hrbtu, kratke hlače iz hodničnega platna so ga bile polne in bele nogavice so se napenjale na silnih nogah, na kratko ostrižene rdečkaste lase mu je postrani pokrivala črna okrogla čepica s pisanim.