»O, samo pritakne se mi je naj kdo!« je še enkrat zapretil in se počasi nameril v Dedni dol, kjer je samevala košata domačija svobodnjaka.
»Zdaj grem sam,« je momljal sam vase; »če bo treba, naj potlej še Vitogoj stopi tja.« Prav tačas je v strmem bregu za gostim grmom nad potjo, ki je lezla na grad, čepel Hotimir, gledal na vas in pazil.