Obleka iz belega platna ji je ob šivih in robovih bila obšita s pisanimi trakovi, životnik pa je bil rdeč in nizek, da je komaj objemal od zdravja in moči kipeče polno udje; na nogah je imela debele volne ne nogavice in nizke čevlje, prepletene s krajšimi in daljšimi jermenčki. Srce ji je bílo skoraj kar naglas, kri vroče plala, voljna misel pa uhajala k Hotimiru. V sladki omami je s pobešenimi očmi molče obsedela, ko bi bila najrajši vstala in v samoti in tihoti popestovala svojo največjo, najslajšo srečo.