»Glejte, oborožen je bil in konja je imel,« se je ustrašila, ker se je spomnila, da so mladeniče klicali na grad. »Tako je le res, da je nekod vohunil.« je spet molče prikimal in vzdihnil; naposled je rekel: »Kar je domenjeno, naj se zgodi prav kmalu: in Hotimir naj se brž brž vzameta!