»Umakni se gradu!« je Hartvik revsknil in kakor ponevedoma s stremenom sunil. je škrtnil z zobmi, in ga z urno kretnjo potegnil s konja in podse. »Ha, kaj si upaš, prihajač prihajaški!?« je sopihal in ga bunkal in tlačil, lasal in uhal, kar se je dalo. Potlej ga je treščil v robidovje pod potjo in zarenčal: »Da boš vedel, kdaj si se upal žaliti!