Strahóma se je oziral v nébes in s pridušenim glasom priganjal ljudi in konje, da bi hitreje hodili. Ali slaba pot je bila čedalje bolj nezložna; dežek je rosil in rosil. »Nič po lepi poti nas ne vodiš,!« je nejevoljno revsknil po vodniku, ki mu je jahal ob strani.