»Osvobajam ga vseh tlačanskih sužnosti in brez odkupnine postavljam za svobodnjaka in samolastnega gospodarja na domu njegovega očeta in njegovih dedov!«
se je lepo zahvalil za Hotimira, ki od ginjenosti še govoriti ni mogel in se je ves solzan le globoko priklanjal. Majnhalm je v roko vzel škarje in jih razkrečil, da bi mladeniču odrezal koder las; pa jih je brž vrgel po tleh, rekoč: »Tlačanske škarje naj se nikoli več ne pritáknejo tvojih las; naj ti po šegi svobodnjakov!«