»Če je tisto moje dejanje res vredno kake posebne pohvale, vas prosim, da bi si iz srca milostno izbrisali jezo, ki ste jo dosihmal čutili do mene ‒ saj rad priznam ‒ po moji krivdi.« »Grof Višenjski je res junak tega dne,« je počasi govoril. »Moj brat, mogočni in pravični vojvoda, bo že s prvim slom odtod dobil natančno poročilo o vsem.«