je vpil, ukazoval, poveljniki so kleli, rotili, a središče se je drobilo in je omahovalo kakor drevo v viharju. Majnhalm, ki je dobro pazil, je zdaj zavpil: »Višnjani, Ostrovrharji ‒ za menoj!« in se kakor vihra zaprašil v središče in je z ognjevitostjo razmetal Ogre, ki so se že zagrizli v zadnje vrste središča. Zdaj je Celjan zasukal vnanje krilo svoje vojske in ob strani bušil med Ogre. Ogri, navajeni ali hitre zmage ali pa umika, so se kričaje obrnili, da bi ušli čez Dravo.