Slovenska krajina res ni pušča!« se je tiho spovedoval in kesal, da je in prav gledal že ob prvem zbližanju. Tako sta prišla na Svibno: v skrbeh in strahu, pater veder in vesel. Ditrik, ki ju ni pričakoval, se je v radostnem presenečenju hotel dvigniti, pa je omahnil nazaj in od bolečine spačil obraz.