In tu skoraj ni bilo matere, ki je srce ne bi bolelo za sinom v vojski Ljubljanskega. Že prvo nedeljo po odhodu vojskarjev je ljudstvo, kakor tudi je bilo zdelano in trudno od obilnega dela, božjepotilo v Stično in se zaupavalo menihom; modre, tolažilne besede pobožnega opata so mu bile kakor hladilna maža na skelečo rano. », da človek mora toliko trpeti na svetu!« so matere vzdihovale v polajšujočem joku.